Zgradba medvretenčne ploščice

Medvretenčna ploščica je največja brezžilna struktura v človeškem organizmu. Sestavljena je iz treh histološko povsem različnih struktur, ki pa so funkcionalno povezane v samostojno enoto. Notranje želatinozno jedro obdaja zunanji vezivni obroč, na zgornji in spodnji strani pa ga omejuje s hrustancem pokrita terminalna plošča telesa vretenca.
Jedro (nukleus) vsebuje skupke celic, vsajenih v želatinozno medceličnino, sestavljeno predvsem iz kolagenov in proteoglikanov. Kolageni so proteini vezivnega tkiva z mnogo križnimi povezavami , kar jim daje veliko odpornost na nateg. Druga pomembna komponenta pa so proteoglikani. V izobilju se nahajata predvsem hondroitin sulfat in keratin sulfat, ki igrata pomembno vlogo pri prenosu vode v jedro. Nasprotno temu deluje hidrostatski tlak, ki ob obremenitvi iztiska vodo iz jedra skozi kanalčke v terminalnih ploščah nazaj v žile.
Zunanji del medvretenčne ploščice imenujemo vezivni obroč (anulus), ki je zgrajen iz koncentričnih slojev vlaken in celic. Sloji so orientirani poševno drug na drugega. Vezivni obroč lahko razdelimo na notranji del, katerega vlakna se pripenjajo na hrustančno terminalno ploščo in na zunanji del, ki je pripet na telesa vretenc. Vezivni obroč daje trdnost pri fleksijskih, ekstenzijskih in rotacijskih obremenitvah, medtem ko jedro absorbira aksialne obremenitve.

 

Terminalna plošča je pokrita s plastjo hialinega hrustanca in leži na spodnji in zgornji strani telesa vretenca. Skozenj poteka prehranjevanje brezžilnega jedra z difuzijo in pretok vode ob velikih obremenitvah. Nanjo se narašča tudi notranji del fibroznega obroča ki povezuje dve sosednji vretenci.

 

prim. Miro Gorenšek dr. med.,
Ortopedska klinika
Klinični Center Ljubljana

Imate vprašanje v zvezi z bolečinami v križu ali glede uporabe pripomočkov?
Na vsa vaša vprašanja odgovarjamo tudi na forumu.

Članki in nasveti

Spletna trgovina WebyShop :: http://www.webyshop.com