DEKOMPRESIJSKA (trakcijska) TERAPIJA HRBTENICE

Spinalna dekompresija je edino neoperativno zdravljenje, ki kaže resnično učinkovitost pri težjih primerih discus hernie, degenerativnih bolezni sklepov, artritisu, spinalni stenozi (utesnitvi hrbteničnega kanala) in pritisku na živčne korene v hrbtenici.

To je neoperativna trakcijska terapija za odpravljanje bolečin v hrbtu, nogah in rokah. Deluje na način, da se spinalna ploščica (medvretenčni obroč) prek distrakcije in relaksacije ter s pravilnim pozicioniranjem lahko izolira in odvzame pritisk, ustvari se negativni pritisk in znotraj ploščice nastane vakuum.

Kakšen je učinek vakuuma?

Ta ima dvojni učinek. Pri mehanskem delovanju gre za to, da izboklino, ki presega normalno mejo medvretenčne ploščice, s pomočjo vakuuma, ki nastane znotraj ploščic, lahko ponovno umestimo v normalne meje. Vakuum tudi poveča pretok krvi in na ta način sekundarno stimulira zdravljenje. Končni rezultat takega delovanja je zmanjšanje bolečine in pravilno zdravljenje poškodovanega dele hrbtenice.

Nevrološko lahko odpravimo bolečine tudi zaradi »strechinga« (raztezanja) receptorjev v mehkem tkivu in zaradi distrakcije sklepov.

Prav zaradi distrakcije in pozicioniranja prihaja do dekompresije spinalnih ploščic in fasetnih sklepov (mala sklepa umeščena med dvema vretencema), kar poveča učinkovitost procesa zdravljenja in hitro ter učinkovito odpravi bolečine. DEKOMPRESIJSKA (trakcijska) TERAPIJA HRBTENICE spodbuja in ponuja hitro, učinkovito in neverjetno lajšanje bolečin ter omogoča večini pacientov vrnitev k aktivnejšemu stilu življenja in hitrejši povratek poslovno delovnim obvezam. O psihološkem učinku in občutku koristi pri pacientu, ki si je opomogel, ni potrebno govoriti.

Izkušnje so pokazale, da patologijo ledvenega dela hrbtenice, ki so jo povzročile mehanične poškodbe, lahko zdravimo z dekompresijsko terapijo (dekompresija se nanaša na zmanjšanje pritiska znotraj ploščice in na centripetalni učinek, ki okrepi ozmotsko izmenjavo snovi, cirkulacijo in s tem tudi zdravljenje). Medvretenčne ploščice potrebujejo difuzijo, ki jo ustvarijo z odvzemom pritiska nad medvretenčnimi ploščicami, da omogočijo pretok nutrientov (hranilnih snovi) in pospešijo zdravljenje.


Tresljaji, ki vplivajo na medvretenčno ploščico in fasetne sklepe, lahko privedejo do vnetja, poškodbe, koncentričnih in radialnih strganin na vezivnem obroču diska, s tem pa lahko povzročijo prolaps (herniacijo) medvretenčne ploščice. Ko nukleus (pulpozno jedro) prebije fibrozni obroč proti hrbteničnem kanalu pride do pritiska na hrbtenjačo ali živčne korenine, kar povzroči močno bolečino in druge poškodbe živčevja.
Raziskave kažejo, da z magnetno resonanco (MR) ne moremo vedno dokazati nastanek vseh bolečin zaradi poškodb medvretenčne ploščice.

Eden od razlogov za to je tudi dejstvo, da snemanje poteka v ležečem položaju, ko ploščice niso popolnoma obremenjene z gravitacijo in z lastno težo trupa, ter ne morejo prikazati izbočenja vezivnega obroča kot je to vidno pri osebah, ki stojijo ali sedijo.

Raziskovanje

O dekompresijski terapiji hrbtenice so narejene številne klinične študije, ki dokazujejo, da DEKOMPRESIJSKA (trakcijska) TERAPIJA HRBTENICE zares ustvarja dekompresijo, ki povzroči pojav in stanje negativnega pritiska znotraj medvretenčne ploščice. Ena od teh študij je pokazala, da se je od 219 pacientov, ki so opravili dekompresijo hrbtenice, pri 86% opazili, da je simptom izginil, medtem, ko je 84% pacientov bilo brez bolečin naslednja tri meseca, pa jih je kar 92% kazalo različne stopnje fizičnega napredka.

Številne klinične študije dokazujejo učinkovitost dekompresijske terapije hrbtenice, ki ima od 75% do 86% uspešnosti pri odpravljanju bolečine in simptomov.
Trenutno poteka raziskava na Kliniki Mayo. Narejena je že začetna študija in rezultati so dobri, podpirajo klinične rezultate, ki so jih pridobili že pred tem v zdravniških ambulantah. Novica je ugodna, vendar je treba počakati na končne rezultate.


TRAKCIJSKA TERAPIJA HRBTENICE

Spinalna dekompresija je najbolj učinkovito neoperativno zdravljenje pri težkih primerih hernije medvretenčnih ploščic, stenoze (zoženja) v območju korena živca, spondilolisteze (premika vretenca glede na drugega).

Ta napredna tehnologija omogoča, da bolečina pri pacientih popusti tako, da se poveča prostor med vretenci in s tem se tudi poveča višina ploščice.

Klinično je dokazano, da ima spinalna dekompresijska terapija 86% učinkovitost. Kot so pokazale študije je pri velikem številu primerov ravno medvretenčna ploščica odgovorna za bolečine v lumbalnem delu/nogah, kot tudi v vratnem/rokah. Kompresija poveča notranji pritisk v ploščici in na ta način povzroči izbočenje (bulging) ali protruzijo (herniacijo) vezivnega obroča.


Spinalna dekompresija zajema tako funkcionalne kot mehanične aspekte medvretenčne ploščice. Študije potrjujejo doseženo pomembno zmanjšanje notranjega pritiska v medvretenčni ploščici pri neoperatibilnem disku, degeneraciji medvretenčnih obročev (ploščicah), artritisu na malih sklepih in živčnih korenov.

Shealy institut za splošno zdravstveno skrb in klinične raziskave, Springfield, ZDA:
„Med vsemi bolečinami je najpogostejša ravno bolečina v lumbosakralni hrbtenici. Ta povzroči izgubo delovne sposobnosti ter je najpogostejši vzrok nesposobnosti pri osebah mlajših od 45 let. Bolečine v hrbtenici so najdražji problem v industrijsko najrazvitejših državah.

Sistem za neoperativno dekompresijsko terapijo hrbtenice so razvili še posebej za opravljanje mobilizacije in distrakcije lumbalnega segmenta. Z uporabo posebne kombinacije lumbalnega pozicioniranja in spremenljivosti stopnje ter jakosti sil dosežejo distrakcijo in dekompresijo.

Če sledimo študijam v ameriškem časopisu o bolečini, dosega dekompresijska terapija dobre ali odlične rezultate pri 86% pacientih s herniacijo ali rupturirano medvretenčno ploščico in pri 75% pacientih s fasetnim artritisom (na malih sklepnih površinah vretenca).

DEKOMPRESIJSKA (trakcijska) TERAPIJA HRBTENICE je še posebej učinkovita pri bolečinah v hrbtenici, bolečinah v vratu, roki, mravljinčenju v nogah/rokah, išiasu, bulgingu (izbočenju) in/ali herniji diska (na eni ali več ravneh), degenerativnih boleznih medvretenčnih ploščic, v fazi rehabilitacije po operaciji discus hernie, glavobolih in vrtoglavici, ki jih povzročajo težave z vratnimi vretenci, pri skoliozah.

Statistika (ZDA):

  • 80-90% odraslih bo v svojem življenju včasih doživelo bolečine v spodnjem predelu hrbta;
  • bolečine v spodnjem predelu hrbta so glavni vzrok nesposobnosti pri osebah mlajših od 45 let;
  • bolečine v spodnjem predelu hrbta so drugi glavni vzrok obiska pri zdravniku;
  • bolečine v spodnjem predelu hrbta so tretji vzrok hospitalizacije pacienta v bolnišnico;
  • letni stroški zdravljenja bolečin v spodnjem predelu hrbta znašajo od 20-75 bilijonov $ samo v ZDA;
  • študije kažejo, da ima 15-20% vse populacije bolečine v spodnjem predelu hrbta v katerem koli letu starosti.

Največji ohranjeni mit o bolečinah v hrbtenici je ta, da bo bolečina minila sama od sebe, brez kakršnega koli posega. Večina zdravnikov verjame, da bo 90% vseh bolečin v spodnjem delu hrbta, prenehalo v mesecu dni.

Dejstva o operaciji spodnjega dela hrbta:

  • ameriški kirurgi opravijo več kot pol milijona operacij hrbtenice vsako leto,
  • operacija hrbta se v ZDA opravi 40% pogosteje kot v drugih 11 razvitih državah in 5 krat pogosteje kot v Angliji ali na Škotskem,
  • večina operacij hrbta je neuspešnih (nekatere študije kažejo, da je uspešnost manjša od 60%). Ko enkrat opravite operacijo, je velika verjetnost, da jo boste morali opraviti še enkrat,
  • vsako leto se pojavi približno 25.000 – 50.000 dokumentiranih primerov neuspešnih operacij hrbta,
  • študija, ki je objavljena v medicinskem časopisu SPINE (Hrbtenica) govori o 109 pacientih, ki so jih spremljali 12 let po operaciji hrbtenice in ugotavljajo, da je 64% pacientov zadovoljnih z rezultati, medtem ko se je 28% njih pritoževalo na bolečine v hrbtu ali nogah, 7,3% pacientov pa je opravilo ponovno operacijo,
  • druga študija, ki je ravno tako objavljena v časopisu SPINE, je spremljala dolgoročne rezultate 575 pacientov, ki so operirali hrbtenico. Po navedbah študije je 70% pacientov še naprej imelo bolečine v hrbtenici, od teh je 83% pacientov čutilo neprestano močno bolečino, pri 45% se je zopet pojavil išias, 47% jih je bilo na nek način nesposobnih, 17% pa je moralo operacijo ponoviti.

Pred 20. leti je NASA prva raziskovala učinke nične gravitacije na hrbtenico med trajanjem vesoljskih potovanj. Znanstveniki so dognali, da se v stanju nične gravitacije pritisk na hrbtenico izniči. Dodatno so tudi ugotovili, da so astronavti zrasli za 2 inča v času svoje misije, ker se je povečala višine ploščice zaradi prenehanja pritiska na nanjo - ni bilo gravitacije.

Ko se potuje po vesolju, ni nikakršnih vplivov gravitacije in oseba je v breztežnostnem stanju. Vsakršen pritisk na hrbtenico in medvretenčno ploščico izgine. Zdi se celo, da se pri tem ustvarja negativni pritisk.

Zato menijo, da negativni pritisk v ploščici pri DEKOMPRESIJSKA (trakcijska) TERAPIJA HRBTENICE pravzaprav »vleče« hernirani material nazaj v ploščico in ji pomaga, da se zdravi. Takšen vpliv na medvretenčno ploščico odpravi pravi vzrok bolečin in simptom, v nasprotju z zakrivanjem, ki ga prinašajo zdravljenje z zdravili ali operativni posegi herniranega diska. V kombinaciji dokazanih znanstvenih načel, najnovejših tehnoloških dosežkov ter s sodelovanjem zdravnikov in specializiranih inženirskih ekip so razvili sistem, ki lahko posnema stanje negativnega pritiska na hrbtenico kot ga ima tudi anti-gravitacija. Tako je nastala napredna tehnologija, ki ustvarja učinek vesoljskega breztežnostnega prostora tu, na zemlji.

Kako se ploščice (medvretenčni obroči) obrabijo?

Na splošno so ploščice čvrste in prožne, kljub temu pa so zelo podložne poškodbam, ki nastajajo ob stalnem obremenjevanju hrbtenice in naporom, npr. ko nepravilno dvignete neko težko breme ali pa sedite dlje časa v enem položaju, takrat vezivni obroč slabi. Podoben primer je sponka za papir - ko jo enkrat zvijete, se bo le ukrivila, če pa ta gib večkrat ponovite, se bo prelomila. Vezivni obroč na zunanjem delu ploščice deluje enako – ko se stres na ploščici ponavlja (kot je na primer ponavljanje gibov dviga težkega bremena ali sedenje), vezi slabijo in vezivni obroč poči. Skozi razpoke se ustvari pot za iztekanje želatinaste (želatinoze) sredice (nucleus polpozus). Kar je začetek bulginga ali herniacije medvretenčnega obroča.

Ponavljanje bolečin v hrbtenici

Če je oseba že kdaj doživela napad bolečine v hrbtenici, bo po raziskavah sodeč, kar 84% možnost, da se bo to ponovilo. Spinale medvretenčne ploščice nimajo lastne oskrbe s hranilnimi snovmi. Da bi ostale zdrave pa potrebujejo trajno oskrbo s svežim kisikom in hranilnimi snovmi, ki jih pridobivajo z vsesavanjem (difuzijo). Navedeno pridobijo tudi z normalnim gibanjem in mišično močjo v hrbtenici.

  1. V normalnem stanju se medvretenčne ploščice hranijo in okseginirajo z neprestanim recikliranjem tekočine v ploščicah, ki poteka znotraj normalnih meja spinalnih gibov. Pri gibu ploščica »vsrka« tekočino s kisikom in hranilnimi snovmi ter »izvrže« odpadno tekočino. Notranji pritisk ploščice v veliki meri določa ta proces difuzije (vsesavanja) tekočine. Mehanizem difuzije deluje dobro dokler ploščica ni poškodovana in je gibljivost hrbtenice normalna. Ko se ploščica poškoduje, preneha njena sposobnost zadrževanja hidracije ter postne suha, krhka (lomljiva) in degenerira, kar vodi do kroničnega problema.

  1. Medvretenčne ploščice so neprestano pod pritiskom. Narejene so tako, da pri gibanju hrbtenice absorbirajo udarce in trke vretenc ter vzdržujejo gibljivost hrbtenice. Pritisk znotraj ploščice poriva vretenca in preprečuje njihove trke ob dejavnostih kot so tek ali skakanje. Na žalost ta stalni notranji pritisk v ploščicah vsakodnevno odganja tekočino, kar otežuje vsesavanje nove, zdrave tekočine polne kisika in nutrientov (hranilnih snovi).

Ta dva faktorja (A in B) preprečujeta telesu, da bi medvretenčne ploščice ohranjal debele, polne in zdrave, na kar postajajo občutljivejše (ranljivejše) za nastajanje degenerativnih stanj kot so bulging (izbočenje), hernija diska, protrozija medvretenčne ploščice …

Logično bi bilo, da bi se poškodovana ploščica lahko sama zacelila, ker je pač živo tkivo. Vendar za celjenje kot tudi zdravljenje morajo obstajati tudi nekateri dobri pogoji (nekatere ploščice se sploh ne morejo popraviti npr. sekvestrirane (oz. tiste, pri katerih je prišlo do pokanja fibroznega obroča in odlomkov). Večina cervikalnih in lumbalnih hernij diska obstaja že veliko prej, preden jih diagnosticirajo. V času od nastanka do diagnoze pa lahko nastane veliko škode na medvretenčni ploščici in na strukturah okrog nje.

Spinalni diski so zdravi, ko se kosti s katerimi so speti lahko premikajo v normalnem obsegu gibov. Ko kosti izgubijo svoj normalni položaj, npr. padci v otroštvu, športne poškodbe ali enostavno slabe posture (drža), spinalne ploščice izgubijo svojo sposobnost izmenjave hranilnih snovi s krvnim obtokom. Zato slabijo in pokajo ter »pripravljajo teren« za herniacijo cervikalnih (vratnih) ali lumbalnih medvretenčnih ploščic (v spodnjem delu hrbta). Vse to se dogaja postopoma. Seveda lahko ploščica poči tudi zaradi travme npr. padec, nepravilno dvigovanje bremena, težko fizično delo, pa tudi v prometni nesreči (po navadi v vratnem predelu). Gre za to, da jedro ploščice (nucleus pulposus) poseže preko zunanjega zidu vezivnega obroča (annulus fibrosus) in ustvari pritisk na hrbtenjačo ali na živce, ki vodijo iz hrbtenjače.

Ko si opomorejo po težki epizodi (napadu) bolečine v spodnjem predelu hrbta, večina ljudi le nadaljuje z normalnim načinom življenja, kar pa je lahko usodna napaka. Zakaj? Zunanja tretjina medvretenčne ploščice je edini del ploščice, ki je občutljiv (senzibiliran) za bolečino. Ko vnetje začne upadati, ne obstaja več dražljaj, ki bi vplival na zunanja vlakna, kar ustvari lažen občutek varnosti. Takšna medvretenčna ploščica je dobesedno tempirana bomba, ki čaka na prvo napako in BUM!. Potem zopet sledi dolgotrajni boj z bolečinami. Pogosto je bolečina potem tudi močnejša, ker so ploščice bolj poškodovane. Vsakič, ko pride do nove poškodbe ali bolečine je ta po navadi močnejša in dlje traja, da si opomoremo. Še nekaj je, kar se pojavi – bolečina se začne »sprehajati«. Bolečina ni locirana le v spodnjem delu hrbta ali v vratu, temveč se pojavi v obliki išiasa (kot vnetje živca noge) ali cervikalna radikulopatija (bolečina, ki izvira v vratu, čuti pa se v ramenu, lopatici ali roki).

Posledica takšnega stanja so lahko bolečine v roki/zapestju, zaskočenost/mravljinčenje v rokah ali nogah, slabši stisk, padec stopala kot tudi šepanje.

Ko enkrat ne pomagajo več niti tablete, niti injekcije, niti fizikalna terapija, se priporoča operativni poseg z zelo vprašljivim rezultatom. Pred operativnim posegom je vsekakor potrebno opraviti neoperativno dekompresijsko terapijo, kot možnost izogiba operativnemu posegu in tudi postoperativnim komplikacijam ter dolgi rehabilitaciji.

Trakcija pomaga poškodovani medvretenčni ploščici pri izmenjavi hranilnih snovi s krvnim obtokom z izoliranjem (telo postavi v določen položaj) na določenem spinalnem segmentu in s »pumpanjem« medvretenčne ploščice – kar vretenca v normalnem stanju tudi drugače počnejo. To »pumpanje« ploščic spodbuja izhod toksinov, hranilnim snovem v kapilarah krvnega obtoka pa omogoča vhod v ploščice.

Dekompresijska terapija hrbtenice je zelo učinkovit in dober način za odpravljanje bolečine in problemov vezanih za celotno hrbtenico.

Ko je vezivni obroč na intervertebralni ploščici oslabljen, bo pritisk na jedro (nucleus pulposus) znotraj ploščice povzročil poškodbo (izbočenje, hernijo, protrozijo).

Spletna trgovina WebyShop :: http://www.webyshop.com