Spinalna stenoza, lumbalna stenoza, cervikalna stenoza, stenoza v vratu, stenoza v križu

Spinalna stenoza ali hrbtenična zožitev je zdravstveno stanje, pri katerem zaradi različnih vzrokov pride do zožitve hrbtenjačnega kanala in posledično do utesnjenosti hrbtenjače, ki je skupaj z možgani del centralnega živčnega sistema. Če je stenoza prisotna v spodnjem predelu hrbtenice, jo imenujemo lumbalna stenoza. Če je prizadet zgornji del hrbtenice, pa cervikalna stenoza. Stenoza se lahko pojavi po celotni dolžini hrbtenice, vendar se najpogosteje pojavi v vratu ali v predelu križa.

 

 

Vzroki za nastanek spinalne stenoze    Največkrat je stenoza posledica degeneracijskih sprememb, zato se v povečanem številu pojavlja v populaciji starejši od 50 let; lahko pa se z boleznijo že rodimo. Zaradi staranja in obrabe pri opravljanju vsakodnevnih opravil, lahko  pride do različnih poškodb, kot so: hernija diska zaradi pritiska na hrbtenjačo, zamaknitev vretenc zaradi zdrsnjenega medvretenčnega diska (spondilolistezaretrolisteza, stranska listeza), ki prav tako povzroči zoožitev  hrbtenjačnega (spinalnega) kanala. Vzrok stenozi je lahko tudi  kalcifikacija oz. osifikacija hrbtenjačnega  kanala, kar pomeni, da  začnejo vretenca postajati trda in krhka, nekatere strukture, kot je hrustanec pa  lahko  začnejo kosteneti. Vretenca lahko začnejo rasti oz. se povečevati, na njih pa se lahko pojavijo majhni kostni izrastki imenovani tudi osteofitiosteofitis, ki pritiskajo na hrbtenjačo in nam povzročajo bolečine. Del hrbtenjačnega kanala so tudi majni sklepi imenovani fasetni sklepi. Ti se lahko zaradi bolezni ali poškodb zadebelijo – otečejo, na njih se lahko pojavijo tudi  fasetne ciste, ki pritiskajo na živčne strukture.

 

Simptomi spinalne stenoze

Oženje spinalnega kanala običajno ne povzroča simptomov spinalne stenoze, temveč jih posledično povzročijo vnete živčne strukture oz. vzdražena hrbtenjača.

Bolniki z lumbalno stenozo lahko občutijo bolečino, nemoč ali odrevenelost nog, zadnjice oz. celega spodnjega dela telesa. Običajno se bolečine povečajo med hojo, zmanjšajo pa se, ko sedimo, ležimo ali se prepognemo. Bolečina v nogah je podobna simptomom išiasa.

Cervikalna stenoza povzroča podobne simptome v ramenih, rokah in včasih v nogah. Lahko se pojavijo  tudi motnje ravnotežja.

Nekateri bolniki občutijo bolečino, ki  potuje najprej v  meča, nato v stegna  in na koncu v zadnjico, medtem ko dugi zaznavajo bolečine v obratnem vrstnem redu tako, da le-te potujejo od zgoraj navzol. V najhhujših primerih je bolečina konstantna in lahko povzroči inkotinenco blata ali vode ter v zelo redkih primerih odpoved nekaterih gibalnih funkcij. V večini primerov spinalne stenoze  pa se težave pojavijo in izginejo, odvisno od položaja naše hrbtenice.

 

Diagnoza spinalne stenoze

Preden nam zdravnik postavi diagnozo stenoza, mora prej izločiti vse možne vzroke, ki povzročajo podobne težave kot stenoza hrbtenice. Pri tem se poslužuje naslednjih pristopov:

  • slikanje z rentgenom: S tem postopkom lahko vidi zunanjo strukturo vretenc ter morebitne kostne izrastke-osteofite.
  • slikanje z magnetno resonanco – MRI: To slikanje razkrije trodimenzionalno strukturo hrbtenjačnega kanalamedvretenčnih odprtin (ang. intervertebral foramen), skozi katere izhajajo živci iz hrbtenjače, degeneracijske spremembe ter morebitne tumorje.
  • slikanje z računalniško tomografijo – CT: Test pokaže stanje in obliko hrbteničnega kanala ter vsebino v njem (hrbtenjačo). Tu so vretenca in medvretenčne ploščice bolj vidne kot živčne strukture.
  • mielografija: Je postopek, pri katerem nam zdravnik v hrbtenični kanal z injekcijo vbrizga kontrast-barvo, ter nas nato slika z CT-jem ali rentgenom. Mielografija lahko pokaže stisnjenost hrbtenjače ali spinalnih živcev zaradi hernije medvretenčne ploščiceosteofite ter morebitne tumorje.
  • merjenje kostne gostote vretenc: S tem merjenjem, pri katerem se uporabljajo radioaktivni rentgenski žarki, lahko zaznamo zlome ali poškodbe vretenc, tumorje, infekcije ter morebitni artritis ali artrozo.

 

Zdravljenje

1. Neoperativno zdravljenje

Zdravnik se lahko odloči za sledeča neoperativna- konzervativna zdravljenja spinalne stenoze:

  • pri začetnih, lažjih oblikah spinalne stenoze, nam lahko predpiše nesteroidna protivnetna zdravila ( NSAR ) oz. analgetike, med katerimi je najbolj znan aspirin. S temi zdravili zmanjšamo bolečino in vnetje.
  • v primerih hujših bolečin nam lahko inicira t.i. blokado, ki je mešanica anestetika ter kortikosteroida. Blokada nam začasno omrtviči prizadeti  predel ter odpravi vnetje živčnih struktur, ki nam povzročajo bolečine, ki sevajo v stegna, meča ali v zgornji predel hrbteniceObičajno ni priporočljivo, da prejmemo blokado več kot 3 injekcije na pol leta.
  • poleg vseh zgoraj omenjenih zdravljenj, nam zdravnik lahko predpiše različne telovadno-raztezalne vaje, počitek ali drug konzervativen  pristop.

 

2. Operacija hrbtenice za odpravo simptomov stenoze hrbteničnega kanala  

Za večino primerov spinalne stenoze se neoperativno- konzeravativno zdravljenje uporablja kot začasna ublažitev bolečin, zato se zdravnik lahko ob hujšem poslabšanju odloči za operacijo. Cilj operacije je sprostitev pritiska na hrbtenjačo oz. spinalne živce z razširitvijo hrbteničnega kanala. To storijo tako, da odstranijo ali obrežejo moteč element, ki povzroča pritisk ter posledično vnetje in bolečine.

Najbolj pogosta operacija v predelu križa se imenuje dekompresijska laminektomija (laminectomy), pri kateri nam kirurg odstrani del vretenca (lamino), ki je del vretenčnega loka z odrastki. Kirurg tako sprosti oz. omogoči neoviran prehod hrbtenjače z živci skozi spinalni kanal. Poleg lamine nam lahko v nekaterih primerih odstrani tudi sosednje kostne odrastke, ki so del vretenčnega loka. Pri laminektomiji nam lahko kirug v primeru, da je poškodovan tudi medvretenčni disk, ki pritiska na živčne strukture, le-tega delno ali v celoti odstrani, kar ima za posledico  nestabilnost vretenc. Vretenca običajno stabilizirajo z operacijo imenovano fuzija vretenc – spondilodeza, pri kateri nam medsebojni vretenci povežejo z vijaki in žicami ter s tem povzročijo, da se vretenci sčasoma med seboj zarasteta v celoto.

Obstaja še nekaj drugih tipov operacij za sprostitev pritiska, ki so redkeje uporabljene:

  • laminotomija: Pri tem postopku odstranijo majhen del lamine, da sprostijo korenino živca, ko je ta še v hrbteničnem kanalu.
  • foraminotomija: Je postopek, kjer postrgajo oz. odstranijo del odprtine (ang. intervertebral foramen), kjer izhaja spinalni živec iz hrbtenice. Odstranijo lahko tudi fasetni sklep, kar zelo oslabi stabilnost hrbtenice. Foraminotomija se lahko opravi kot samostojna operacija ali v sklopu z laminotomijo.
  • medialna fasektomija ali odstranitev fasetnih sklepov: S tem posegom odstranijo del fasetnega sklepa, da sprostijo pritisk na izhajajoči medialni živec.
  • cervikalna discektomija in fuzija: Je operacija, kjer kirurg skozi majhno odprtino iz sprednje strani  dostopa do medvretenčne ploščice v vratu. Pri tem odstrani celo ali del medvretenčne ploščice ter v izpraznjen prostor vstavi kost, ki jo dobi s transplantacijo iz medenice. Nato medsebojni vretenci fiksira z vijaki in žicami, kar imenujemo fuzija ali spondilodeza. To pa  posledično povzroči, da se vretenci med seboj zarasteta v celoto.

V primeru, da so poškodbe hrbtenjače in živčnih korenin zelo hude, se lahko težave po operaciji nadaljujejo, vendar običajno počasi izginejo. V nekaterih zelo hudih primerih po operaciji  ni nikakršnega izboljšanja, saj so živčne strukture tako poškodovane, da ne pride do izboljšanja stanja. Običajno se degeneracijske spremembe hrbtenice nadaljujejo tudi po operaciji, zato se lahko težave s spinalno stenozo  pojavijo 5 ali več let po operaciji.

 

Imate vprašanje v zvezi z bolečinami v križu ali glede uporabe pripomočkov?
Na vsa vaša vprašanja odgovarjamo tudi na forumu.

Članki in nasveti

Spletna trgovina WebyShop :: http://www.webyshop.com