Poškodbe živcev vratne (cervikalne) hrbtenice

Hrbtenjača, ki leži v hrbteničnem kanalu, skupaj z možgani tvorit centralni živčni sistem. Hrbtenjača je najdaljši živec v človekovem telesu in omogoča prenos sporočil npr. premik noge. Signali  potujejo med možgani in telesnimi organi v obeh  smereh (od možganov k organom in obratno). Zgornji del hrbtenice se imenuje vratna ali cervikalna hrbtenica. V njej je 8 parov spinalnih živcev, ki izhajajo iz hrbtenjače skozi medvretenčne odprtine (intervertebral foramen). Poškodbe živcev so lahko vzrok številnim zdravstvenim zapletom oz. boleznim, predvsem pri starejši populaciji. Za stisnjen oz. poškodovan vratni živec ni nujno, da  nas boli vrat. Velikokrat nas boli samo roka,noga ali kak drug telesni organ; vrat pa je brez bolečin. Zato ljudje velikokrat mislijo, da je vzrok bolečine v bolečem  predelu, kar pa ni nujno saj so živci hrbtenjače povezani z telesnimi organi Študije kažejo da ima približno 50% ljudi, ko dopolnijo 50 let, težave z degenerativnimi spremembami na vretencih, vretenčnih sklepih ali medvretenčnih ploščicah. Največkrat je posledica teh sprememb stisnjen spinalni cervikalni (vratni) živec, v hujših primerih pa je lahko stisnjena hrbtenjača, tvorijo se lahko  tumorji ali se okuži hrbtenjača.

Občutek oslabelosti in nemoči: posamezniki s poškodbo cervikalnih spinalnih živcev lahko občutijo nemoč ter odrevenelost po celotnem telesu. Odvisno od lokacije poškodovanega živca lahko občutimo mišično oslabelost v ramenih, zapestjih, prstih, komolcih, zgornjem delu hrbta ter celo nogah, poleg tega pa lahko izgubimo občutek za omenjene dele telesa. Bolniki lahko trpijo za nezmožnostjo balansiranja glave (ravnotežje glave), ne nadzorujejo svojih rok, če jih dvignejo nad glavo, iz rok jim padajo stvari, imajo težave s pisanjem in prehranjevanjem.

 

PRIZADETOST VRATNIH ŽIVCEV- RADIKULOPATIJA

 

Poškodbe vratnih živcev so lahko posledica staranja, degeneracije, fizične in psihične preobremenitve, vnetnih bolezni ter poškodb pri nesrečah. Običajno pride  v primerih odrevenelosti in mravljinčenja do stisnjenosti oz. vkleščenosti živca. Stisnjen živec zato ne prejema dovolj hranil, kar lahko povzroči počasno odmiranje živca ter stalno odrevenelost. Vzrok odrevenelosti je največkrat degeneracija ali hernia diska, pri čemer začne disk pritiskati na živec. Še eden zelo pogost vzrok leži v malih kostnih formacijah osteofitih, ki se pojavijo zaradi starostnih sprememb. Osteofiti se običajno pojavijo na odprtini med vretencema (intervertebral foramen), kjer izhaja živčna korenina. Osteofiti z drgnjenjem ob živec povzročijo vnetje in bolečine v vratu in z njim povezanimi organi.

Spinalna stenoza je motnja, ki se pojavi zaradi zožitve hrbteničnega  kanala, ki utesnjuje hrbtenjačo ter s tem povzroči odrevenelost.

Dihalni zaplet – respiratorne težave:  Težave z dihanjem lahko občutite, če imate poškodovane vratne živce. Vratni živci nadzirajo pljuča ter dihalno diafragmo in s tem dihanje, zato poškodbe teh živcev lahko povzročijo izgubo naravnega avtomatičnega dihanja. Po nekaterih reziskavah 1/3 bolnikov s poškodbami cervikalnih živcev potrebuje respiratorno – dihalno  pomoč ali intubacijo  s pomočjo cevi, ki jo vstavijo v dihalno cev pljuč in po kateri bolniku dovajajo kisik.

Inkotenca: poškodbe vratnih živcev lahko povzročijo tudi nezavedno odvajanje vode ter blata, saj nas ti živci opozarjajo kdaj moramo na potrebo. Pri moških lahko zaradi poškodb  pride do erektilne disfunkcije.

Tetraplegija, paraliza: je stanje bolnika pri katerem poškodbe vratnih živcev ali hrbtenjače povzročijo nepokretnost celega telesa ali  določenih delov telesa. To je stanje, ki je še posebej  psihološko travmatično. Običajno pride do takih poškodb po hudih nesrečah.

Težave s hojo: zaradi splošne nemoči oz. zaradi nezmožnosti ostati v ravnotežju ter koordinacije se težave s hojo najpogosteje pojavijo zaradi Osteofitov (kostnih tvorb), ki pritiskajo na hrbtenjačo. Bolezen se imenuje mielopatija (Myelopathy) in lahko prizadene celoten hrbtenični kanal. Mielopatija se običajno pojavlja v kombinaciji s spinalno stenozo. To bolezen je težko diagnosticirati saj se zelo razllikuje od točkovne stisnjenosti živca. Bolezen se razvija počasi in se pojavi običajno v letih, ko nismo več tako aktivni. Veliko ljudi s tovrstno težavo ima v začetku težave kot so: pomanjkanje koordinacije pri hoji po stopnicah, težave s pripenjanjem varnostnega pasu v avtomobilu ali zapenjanju oblačil. Znaki, kot so zmanjšanje koordinacijestabilnostiobčasne nemočineodzivnosti telesa, težke noge ter občasne odrevenelosti, so vsekakor znaki zaradi katerih je potrebna zdravniška diagnoza. Običajno nas zdravnik po pogovoru in  pregledu napoti na nadaljne preizkave npr na magnetno resonanco,CT itd. Ker pa naš zdravnik ni vseveden, nas lahko napoti na nadaljne preizkave k specialistu za določene bolezni npr. k nevrologu, ortopedu.

Konzervativno zdravljenje bolezni se izvaja z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (analgetiki), ki zmanjšajo bolečino, vendar je v večini primerov potrebna operacija in s tem dekompresija stisnjene hrbtenjače.

Sprostitev ali dekompresija  vkleščenih živcev s pomočjo trakcije – terapije z raztezanjem, s toploto in ledom, ultrazvokom in podobnimi pristopi, vključno z operacijo lahko popolnoma odpravijo težave, ki se pojavijo zaradi stisnjenih živcev. Trajanje zdravljenja živca je odvisno od starosti težave in zavisi od nekaj dni do nekaj mesecev ali celo let, da se živec v celoti regenerira (obnovi).

 
Imate vprašanje v zvezi z bolečinami v križu ali glede uporabe pripomočkov?
Na vsa vaša vprašanja odgovarjamo tudi na forumu.

Članki in nasveti

Spletna trgovina WebyShop :: http://www.webyshop.com