Hrbtenica je trdna, a gibljiva opora iz 32 do 33 kosti


Hrbtenica je sestavljena iz vretenc. Z razvojem pokončne drže in hoje je hrbtenica prevzela nosilno vlogo, to pomeni, da se prek nje prenaša sila teže zgornjega dela telesa na spodnje ude. Hkrati je ohranila precejšnjo gibljivost, potrebno za umestitev glave in trupa z zgornjimi okončinami v prostoru. Kombinacija nosilne in upogljive vloge pa ni najbolje združljiva, zaradi česar se v njej že v mladosti (po 20 letu) kažejo degenarativni procesi, ki lahko povzročijo bolezenske težave. Tretja vloga hrbtenice pa je varovanje živčnih struktur.

Vretenca
Vretenca, ki sestavljajo hrbtenico, so različna. Poznamo vratna, prsna, ledvena, križnična (ki so zrasla v enotno kost – križnico) in trtico.Vretence je sestavljeno iz telesa in loka z odrastki, ki služijo kot nastavki za sklepe in kot narastišče mišic in vezi. Ločimo 7 vratnih, 12 prsnih, 5 ledvenih vretenc, križnico in trtico.

Vretenca so med seboj povezana prek medvretenčnih ploščic in dveh sklepov, ki sta v delu loka vretenca.

Med telesom in lokom v hrbteničnem kanalu v ovojnici poteka hrbtenjača, iz katere izhajajo korenine hrbtenjačnih živcev. Korenine se v prostoru med lokoma dveh sosednjih vretenc združita v hrbtenjačni živec, iz prepletov le-teh pa nato nastanejo t.i. periferni živci. Hrbtenjača ne poteka po celotni dolžini hrbtenice, temveč se konča v zgornjem delu ledvene hrbtenice, nato pa hrbtenica vsebuje le še navzdol potekajoče korenine hrbteničnih živcev, ki jih imenujemo “konjski rep” (lat. cauda equina). Hrbtenjačni živci so parni in izhajajo iz hrbtenice na ustreznih ravneh.

Hrbtenica ni ravna
Hrbtenica, gledano iz strani, ni ravna, ampak ima t.i. fiziološke krivine. V vratnem in ledvenem delu je ukrivljena konveksno navzpred (lordoza), v prsnem in križnično-trtičnem pa konveksno navzad (kifoza).

Ukrivljenosti pri novorojenčku še ni. Ukrivljenosti se razvijejo s kontrolo položaja glavice (vratna lordoza) in s stojo (ledvena lordoza). Opisane ukrivljenosti morajo biti v okviru določenih obsegov,če niso, jih štejemo za bolezenske.

Najpogosteje je pri otrocih in mladostnikih vzrok povečani prsni kifozi neustrezna mišična kontrola mišic iztegovalk trupa, kar imenujemo slaba drža in jo lahko človek hote popolnoma popravi. Včasih je vzrok temu tudi bolezen; tedaj hotena korekcija ni možna in je upravičeno zdravljenje z opornicami in z mišičnimi vajami.

Če gledamo človeka od spredaj, je hrbtenica običajno ravna, večja ostopanja, zlasti pri otrocih, lahko pomenijo bolezen. Pojavu pravimo skolioza, vzrok pa največkrat ni znan in tedaj hotena poprava ni možna. Zdravimo jo z vajami in od določene stopnje ukrivljenosti naprej z opornicami, velikokrat pa je potrebna operativna terapija.

( mag. Hero Nikša, dr. med. spec. ortoped, Ortopedska bolnišnica Valdoltra)

Imate vprašanje v zvezi z bolečinami v križu ali glede uporabe pripomočkov?
Na vsa vaša vprašanja odgovarjamo tudi na forumu.

Članki in nasveti

Spletna trgovina WebyShop :: http://www.webyshop.com