Vretenčni ali fasetni sklepi se nahajajo na zadnjem delu hrbtenice oz. vretenc in so del medvretenčnega  loka, kateri je sestavljen iz  treh kostnih izrastkov ( dveh stranskih odrastkov in enega trnastega odrastka)  ter dveh  fasetnih sklepov. En  sklep  se nahaja  med levim stranskim  izrastkom (transverse processess) in med  trnastim  kostnim izrastkom (spinous process), drugi sklep pa med desnim stranskim izrastkom  in trnastim  izrastkom. Vsako vretence je povezano s sosednjim vretencem z dvema fasetnima sklepoma. Poznamo zgornji (inferior articular process) ter spodnji (superior articular process) fasetni sklep, ki združena tvorita  fasetni sklep.

Sklepi imajo dve nalogi:

1. omogočajo gibane v vse smeri ter

2. omejujejo oz. ustavijo  gibanje, ko s telesom dosežemo določen kot zasuka.

Vsak  vretenčni sklep je obdan s kapsulo vezivnega tkiva (sinovija), ki ustvarja sklepno tekočino (lepljivo mazivo), da neguje in maže skupne fasetne površine. Sklepne površine  so prevlečene s hrustancem, kateri omogoča  gladko gibanje sklepa. Fasetni sklepi drsijo drug na drugem zato, ker so drsne površine prevlečene s sklepno tekočino (lepljivo mazivo), ki ustvari vlažnost hrustanca tako, da je trenje zmanjšano na minimum. 

Kapsula vezivnega tkiva-sinovija (synovia), ki ustvarja mazivo za sklep, je prepredena z malimi  živčnimi  končiči, ki služijo temu, da nas opozorijo na vnetje ali poškodbo  fasetnega sklepa oz. hrbtenice.

Površine zdravih sklepov so debele, trde in gladke, kar kostem omogoča gladko drsenje brez bolečin. Ob pojavu poškodbe, bolezni ali ob nedejavnosti, pa se sklepne površine stanjšajo, zmehčajo in postanejo skorajda zdrisaste. Posledica teh sprememb je oteženo gibanje – rotacija, ki ga spremlja lokalna  bolečina, lahko tudi bolečine v glavi. Omenjena stanja imenujemo bolezen fasetnih sklepov, pod katera spadajo tudi degenerativne spremembe na sklepih.

Težji zvin in nateg vratne hrbtenice prizadene ovojnice malih sklepov, ki povezujejo posamezne dele. Bolečina nastane zaradi poškodbe nežne sklepne ovojnice in zaradi natega globokih hrbteničnih mišic in vezi. Bolečina se širi v ramo, nadlaket in v zgornji del hrbta. Poškodovanec ima omejeno gibljivost bolečih delov telesa in glavobol. Rotacija telesa  v križu oz.vratu mu povzroča bolečine. Bolečina nastopi takoj po poškodbi. Lahko se širi v  glavo, ramena, noge  in zadnjico, vendar običajno ne nižje od kolen. Vnetje fasetnih sklepov  povzroči zakrčenje mišic (mišični krč). Posledično oseba težko vstaja iz stola ter ima težave z vzravnano držo.

Diagnozo vnetja fasetnih sklepov potrdi specialist ortoped z injekcijo lokalnega anestetika ter protivnetnega zdravila v prizadet sklep. Občutek popuščanja bolečine je lahko izjemno dramatičen takoj po iniciranju zdravila, vendar se pri kroničnih problemih s fasetnimi sklepi pokaže, da je učinek takšnega pristopa kratkotrajen. V takšnem primeru nas lahko zdravnik  napoti na  ultrazvok  k fizioterapevtu. S tem postopkom segrevamo živce  fasetnega  sklepa, ki prenašajo impulze bolečin v našo glavo.

Sklepi se lahko prekomerno stisnejo tudi zaradi prekomerne stoje, saj se lahko zaradi učinkov gravitacije oz. teže pojavijo bolečine v križu tudi pri povsem zdravi hrbtenici. Omenjene težave se lahko  spremenijo v kronično obolenje in utegne se zgoditi, da se poskušajo sklepi medsebojno zarasti.  V takšnih primerih je potreben kirurški poseg.

  1. trnasti odrastek (spinous process)
  2. stranski odrastek (transverse process)
  3. spodnji del fasetnega sklepa (superior articular process)
  4. zgornji del fasetnega sklepa (inferior articular process)
  5. fasetni sklep (facet joint)
  6. struktura oz. povezava  med trnastim in stranskim odrastkom (lamina)