Disfunkcija Ileosakralnih sklepov

Ileosakralni sklep , sakroiliakalni sklep, medenični sklep, sklep križnice

Obstaja več izrazov za  disfunkcijo ileosakralnih sklepov, ki  opisujejo  bolečine v predelu zadnjice, nog ter spodnjega ledvenega predela hrbtenice.
Spodnji del hrbtenice se končuje  s križnico oz. sacrumom. Križnica so med seboj  zarasla vretenca (nekdanji ostanek repa), ki ne omogočajo premikov. Križnica, katera šteje 5 vretenc, je povezana s črevnico oz. kolčnico (ilium). Omenjeno povezavo imenujemo tudi  medenični sklep. Človek ima 2 medenična sklepa.
Medenični sklep je eden največjih sklepov v človeškem telesu. Njegova površina je valovita  in „prevlečena“ s hrustancem, ki služi kot mazivo in „amortizer“, ki ublaži udarce. Obe polovici sklepa se med seboj natančno prilegata. Skupaj ju držijo oz. povezujejo izredno močne vezi (ligamenti) ter mišice.
Mišic, ki so povezane z delovanjem sakralnih sklepov, je približno 35. Večina teh ima mišic ima druge  funkcije delovanja. Najpomembnejše mišice, ki skrbijo za premikanje sklepov, so: velika ritna mišica (gluteus maximus) ter periformis mišica.
 Najmočnejše vezi se nahajajo na zadnji strani križnice. Vezi zagotavljajo, da sklep ne razpade.
Okoli sklepa se nahajajo tudi živci, ki izhajajo iz hrbtenjače in potujejo po celem spodnjem delu telesa. Tudi sam sklep je oživčen z živci, zato občutimo takšne bolečine.
Križni sklep omogoča zelo malo premikanja. Prevsem pri starejših osebah sklep ne omogoča nobenih premikov. Njegova naloga je predvsem prenos teže telesa iz hrbtenice na kolke oz. noge.

 

 

 

Simptomi

Najpogostejši simptom je bolečina v spodnjem predelu križa in zadnjice. Bolečina je lahko omejena na levo ali desno stran, lahko  pa sta vneta  oba sklepa, kar povzroča splošno bolečino v predelu medenice.  Bolečina se lahko širi po zadnjici in potem po nogi navzdol proti prstom na nogah. Lahko jo občutimo tudi globoko v predelu dimelj. Nemalokrat je zelo podobna bolečini, ki jo povzročajo hernije na ledveni hrbtenici (IŠIJAS), saj poteka ishijadični živec v bližini sakralnih sklepov.
Bolniki z okvaro ileosakralnih sklepov lahko občutijo v zadnjici mišični krč ali otopelost tega predela. Krč oz. otopelost lahko občutijo v vsaki ritni mišici posebej ali pa v obeh.
Težave s sklepi križnice nam lahko preprečujejo sproščeno sedenje, kar lahko omilimo s pravilnim sedenjem na primernem stolu.

Vzroki

Vzroki bolečin v medeničnem predelu so lahko različni. Bolečine so običajno posledica bolezni (vnetne bolezni)  lahko pa so vzrok:


- dolgotrajno stanje( poskakovanje)  na eni nogi, 
- oslabele mišice, ki so zadožene za fiksiranje ter gibanje sklepa,
- padec na zadnjico,
- igranje golfa (udarjanje  s palico za golf),
- nepravilno dviganje premetov,
- nepravino sklanjanje,
- neobičajni gibi v sakralnem predelu,
- dejavnosti, pri katerih pretiravamo z  gibanjem bokov oz medenice (ples, tek, borilni športi,gimnastika...)
- neprestano ležanje in nedejavnost,
- prevelika telesna teža,
- nosečnost (večkratne nosečnosti povečujejo možnost razgradnje hrustanca v jeseni življenja),
- prometne nesreče (do poškodbe pride, ko se ob nesreči z eno nogo opremo na zavoro. To povzroči obremenitev ter zasuk samo enega sklepa ter posledično poškodbo samega sklepa ter vezi.).

Pod vnetne bolezni, ki razgrajujejo hrustanec sklepa, štejemo različne oblike artritisa (revmatoidni artritis, osteoartritis, luskavica, ankilozirajoči spondilitis, putika...). Bolezen napade hrustanec ter ga razgradi tako, da začno razgaljene  kosti sklepa drgniti druga ob drugo, kar povzroča hude bolečine. Sčasoma bolečine izginejo, saj se lahko kosti sklepa med seboj zarasteta.

 

 


Najhujša oblika vnetja sklepa predstavlja septični artritis, ki je gnojno vnetje, katerega se običajno zdravi z operacijo. Do okužbe pride, ko bakterija zaide v krvni obtok in se nato zasidra in množi v sakralnem sklepu.

Podobne simptome kot jih opazimo pri poškodbi medeničnih sklepov nam lahko povzroči raztegnjena Simfiza (simfizioliza).

 

 


Vzrok bolečinam v medeničnem predelu so lahko tudi mehansko  poškodovane vezi (padci, udarci) ali pa je vzrok vnetje ali krč mišice, ki je pritrjena na križnico (periformis).
Pri vnetju oz. krču mišic pride največkrat do težav z mišico periformis. Mišica periformis je pritrjena na križnico na njenem notranjem delu  ter poteka oz. je pritrjena na kolk. Pod njo oz. v mišici sami poteka tudi ishijadični živec, kateri je odgovoren za bolečine v zadnjici, nogah in prstih.
Glavna naloga periformisa je zasuk noge navzven.
Išijas je bolezensko stanje, pod katerega razumemo vkleščenje Ishiadičnega živca v ledvenem predelu hrbtenjače (hernija).
Vkleščenje (krč) ishiadičnega živca v mišici periformis lahko povzroči vnetje živca ter ima enake siptome kot pri vkleščenju živca v križu (Išias).
Periformis lahko povzroči vnetje živca tudi zaradi poškodbe te mišice (padec ter posledično hematom). Pod hematom razumemo kri, ki se „razliije“ po okoliških tkivih zaradi poškodbe (modrica).
Ko hematom izgine in se periformis zaceli, ostane na kraju poškodbe brazgotina, ki je po svoji strukturi trša od mišice same zato lahko brazgotina dolgotrajno  draži ishijadični živec.

 

 

 

 

Zdravljenje

Potem ko bo zdravnik točno ugotovil kaj je vzrok vašim bolečinam, vam bo predpisal največkrat konzervativno zdravljenje, pod katero razumemo zdravljenje z oralnimi protivnetnimi zdravili.
Lahko se odloči tudi za blokado (injekcija steroida + anestetik), s katero omrtviči iniciran predel  ter  nam odpravi bolečino  in  hkrati določi kateri sklep nam povzroča bolečine.


Zdravnik se lahko odloči tudi za iniciranje hialuronske kisline v sam sklep, katera  deluje kot mazivo in se uporablja tudi pri zdravljenju kolenskih sklepov pri osteoartritisu kolenskega sklepa.
Kadar nam zdravnik z injekcijo inicira zdravilo, to stori kontrolirano pod rentgenom oz.fluoroskopom.


Dokaj uspešen postopek za odpravo bolečin je tudi radiofrekvenčna ablacija. Ko zdravnik z blokado določi  mesto od koder prihaja bolečina, lahko z radiofrekvenčnim ablacijskim aparatom (iglo)  „zažge“ male senzorične živce, ki oživčujejo sklep. Postopek poteka pod lokalno anestezijo.  Po postopku ne čutimo več bolečine ter nemalokrat občutimo „otopelost-neobčutljivost“ v predelu, kjer  imamo „zažgane“ živce. Takšen pristop ne zagotavlja vedno pozitivnih rezultatov, vendar  lahko življenje brez bolečin  traja do 2 leti, saj se živci sčasoma obnovijo. Postopek lahko zdravnik ponovi.

 

 


Velikokrat nam bo svetoval počitek ter krepilno-raztezalne vaje za  ileosakralne sklepe.
Priporočajo se športi kot so: plavanje, joga in pilates.


Nekateri zdravniki vam bodo svetovali raztezanje ileosakralnih sklepov. Raztezanje medenično-križničnih sklepov je dopustno v kolikor uporabljate napravo za raztezanje pri kateri je mogoče nastaviti hitrost in moč raztezanja. Raztezanje mora biti kontrolirano in  počasno.Sila raztezanja naj se počasi povečuje. Nikoli se ne raztezajte sunkovito !

 

 


Na tržišču obstajajo tudi posebni sakralni fiksirni pasovi, kateri nam pomagajo, da je sklep bolj fiksiran, ter posledično občutimo manjšo bolečino. Pas nam lahko pomaga v primeru, da imamo „razrahljane“ oz. oslabljene vezi sklepa.
Bolečine lahko omilimo tudi s hladilnimi ali grelnimi pripomočki. Hladilne uporabljamo prvih nekaj dni po poškodbi  tako, da se vnetje pomiri, kasneje pa uporabljamo grelne pripomočke, ki pospešijo prekrvavitev prizadetega predela.  http://www.natego.si/si/grelni-pripomocki-g83.shtml


Včasih je najboljši odgovor na bolečino obisk kiropraktika ali osteopata, kateri vam bo „nastavil“ sklepe v pravilni položaj, v kolikor je bolečina posledica mehanske poškodbe.
Kot zadnjo možnost se zdravnik lahko odloči za operacijo sakralnega sklepa, v kolikor drugi pristopi niso dali zadovoljivih rezultatov.
Pri operaciji kirurg najprej odstrani hrustanec ter nato z vijaki spoji oba dela sklepa. Obe polovici se nato sčasoma zarasteta v eno celoto, kar posledično preprečuje premike v sklepu.
Teoretično naj bi takšna operacija trajno odpravila bolečine, vendar se v praksi pokaže, da temu ni vedno tako.

 


Kot smo že omenili je lahko vzrok bolečin tudi mišica periformis. Pri manj kot 20 % vseh ljudi poteka ishijadični živec po sredini mišice periformis. Pri ostalih 80% poteka pod mišico. V kolikor spadate v kategorijo teh 20% je lahko vzrok bolečinam periformis mišica, katera je posledično zaradi krča povzročila vnetje živca.
Ali spadate v kategorijo 20%, lahko ugotovite samo z operacijo, pri kateri vam odprejo omenjeni predel tako, da vidijo kje poteka živec.
Sami ste lahko v veliki meri prepričani, da je vzrok periformis, v kolikor občutite hudo zbadajočo bolečino v zadnjici.
V kolikor bolečine ob konzervativnem zdravljenju zaradi mišice periformis ne izginejo se lahko zdravnik odloči za odstranitev narastišča periformisa ali pa odstrani del mišice in tako sprosti pritisk na Ishiadični živec.Strah pred tem, da po operaciji ne bomo mogli obračati noge je odveč saj za rotacijo noge poleg periformisa skrbijo tudi druge mišice.Operacija periformisa ni zahtevna in običajno se bolnik že drugi dan po operaciji vrne domov.


Povzeto in prevedeno iz Ameriških spletnih strani: www.methodistorthopedics.comwww.northwestsurgicalspecialists.comwww.dancerproject.ca, www.backpain.com

Imate vprašanje v zvezi z bolečinami v križu ali glede uporabe pripomočkov?
Na vsa vaša vprašanja odgovarjamo tudi na forumu.

Članki in nasveti

Spletna trgovina WebyShop :: http://www.webyshop.com