Diagnoza bolečin v hrbtenici

Vsaka obravnava bolnika, ki poišče zdravniško pomoč zaradi težav s hrbtenico, je sestavljena iz jemanja anamneze, ki ji sledijo pregled bolnika in dodatne diagnostične preiskave. Na podlagi celostne bolezenske slike je mogoče podati mnenje o nadaljnjem zdravljenju. Posebno pomembno je dejstvo, da v procesu zdravljenja in rehabilitacije zdravnik in bolnik partnersko sodelujeta.
Med anamnestičnimi podatki so pomembni čas nastanka bolečine in/ali deformacije, tip bolečine, pogostost pojavljanja, povezanost z določenimi opravili, aktivnostmi ali držami. Sprašujemo o izžarevanju bolečine v okončine, motnjah hoje, težavah pri odvajanju vode in blata (uhajanje, zaprtje), izgubi mišične moči, krčih, odrevenelosti in motnjah občutka. Pomemben je podatek o splošnem zdravstvenem stanju (vročina, mrzlica, hujšanje).

Klinično pregledujemo bolnike slečene do spodnjega perila. Stoje ocenimo držo in krivine hrbtenice ter opravimo analizo hoje, tudi hojo po prstih in petah. Gibljivost hrbtenice izmerimo z upogibnim indeksom po Schobru. Pri tem na standardnih mestih hrbtenice s krojaškim metrom določimo dogovorjeno razdaljo, ki se med predklonom poveča in med zaklonom zmanjša. Izmerjene vrednosti primerjamo z normalnimi, iz česar sklepamo o obolelosti posameznega dela hrbtenice. Ocenimo tudi gibljivost v smeri odklonov in rotacij. V trebušni legi bolnika iščemo bolečnost hrbtenice na otip in ocenjujemo napetost obhrbteničnih mišic. V hrbtni legi preizkusimo znak dviga iztegnjene spodnje okončine (Lasegue): kadar se pri tem pojavi bolečina vzdolž prizadete noge, je znak pozitiven in pomeni vkleščenje živčne korenine, najpogosteje zaradi diskalne herniacije. Na okončinah preizkusimo še mišično moč, občutljivost na dotik in tetivne reflekse. Iz kombinacije motenj sklepamo o prizadetosti določene živčne korenine. Pregled zaključimo s pretipanjem in poslušanjem trebuha (aortna anevrizma), preizkušanjem trebušnih refleksov in rektalnim pregledom v primeru motenj odvajanja.

Osnovna slikovna diagnostična preiskava hrbtenice je še vedno klasična radiografija. Glede na anamnezo in klinični pregled izberemo poleg posnetkov v dveh standardnih projekcijah še usmerjene posnetke (centrirane, polstranske, funkcionalne). Skeletno patologijo nam pomaga opredeliti preiskava z računalniškim tomografom (CT). Pri opredelitvi bolezenskih stanj hrustančno-vezivnega dela hrbtenice in živčnega tkiva nam je v veliko pomoč preiskava z magnetno resonanco (MR), ki je praktično povsem nadomestila kontrastno preiskavo spinalnega kanala. Žal v Sloveniji še nimamo dovolj kakovostnih aparatur, zato so čakalne dobe za  MR oz. MRI preiskavo dolge. Intenziteto, starost in aktivnost koreninske okvare lahko ovrednotimo z elektromiografsko preiskavo (EMG), ki nam je v pomoč tudi pri razmejitvi z drugimi okvarami živčevja, npr. perifernimi utesnitvenimi nevropatijami. Specifične diagnostične preiskave (provokativna diskografija, blokada fasetnih sklepov, epiduralna blokada in selektivne koreninske blokade) mejijo že na zdravljenje in jih uporabljajo v hrbtenico usmerjeni ortopedi, nevrokirurgi ali kirurgi, ki se tudi pri nas v zadnjem času združujemo v hrbtenične kirurge.

asist. dr. Samo K. Fokter, dr. med., specialist ortoped
Oddelek za ortopedijo in športne poškodbe
Splošna bolnišnica Celje
Imate vprašanje v zvezi z bolečinami v križu ali glede uporabe pripomočkov?
Na vsa vaša vprašanja odgovarjamo tudi na forumu.

Članki in nasveti

Spletna trgovina WebyShop :: http://www.webyshop.com